Breme kožnega melanoma v Sloveniji s podatki o obravnavi bolnikov

Prof. dr. Vesna Zadnik Slovenija, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na OI, je predstavila epidemiološke trende in obravnavo malignih melanomov kože v Sloveniji. Naša država beleži eno najvišjih incidenc kožnega melanoma v EU, ki v zadnjem desetletju narašča. Maligni melanom (C43) sodi med rake z najhitreje rastočo incidenco; v zadnjem desetletju se je ta povečevala za 3,3–4,5 % letno. Petletno preživetje pa se je v 40 letih povečalo s 57 % na 92 %. V obdobju 2019–2023 je bilo tkivo za diagnostiko odvzeto v 90 zavodih, večina bolnikov je bila kirurško zdravljena, le manjšina je prejela sistemsko ali radioterapijo. Poudarjena je pomembnost zgodnjega odkrivanja, kakovostne diagnostike in kliničnih raziskav. Predstavljena je pomembnost Registra raka v Sloveniji, še posebej Kliničnega registra kožnega raka, pri obvladovanju melanoma v Sloveniji.

Sistemsko zdravljenje melanoma

Prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica OI, je predstavila hiter razvoj sistemskega zdravljenja melanoma, ki je z uvedbo tarčnih zdravil in imunoterapije dosegel velik preboj. Zdravljenje se prilagaja biološkim značilnostim tumorjev, med katerimi je ključna prisotnost mutacije BRAF. Bolniki z omenjeno mutacijo lahko prejmejo kombinacijo BRAF in MEK inhibitorjev, kar pomembno podaljšuje preživetje. Imunoterapija, kot so zaviralci PD-1 in CTLA-4, je učinkovita pri vseh bolnikih, ne glede na mutacije, pri čemer kombinacije teh zdravil kažejo najboljše rezultate. Novosti vključujejo tudi LAG-3 inhibitorje ter neoadjuvantno imunoterapijo. Poudarila je prizadevanja za sledenje dobrim praksam v tujini, posebej NCCN smernice iz ZDA, kjer dosegajo dobre rezultate.  Slovenske smernice se redno posodabljajo v skladu z najnovejšimi dognanji. Uspeh zdravljenja je vse bolj odvisen od pravilnega zaporedja terapij ter individualiziranega pristopa, ki vključuje tudi bolnike z metastazami in pridruženimi boleznimi.

Obravnava bolnika na Onkološkem inštitutu Ljubljana

Doc. dr. Tanja Mesti, iz Onkološkega inštituta Ljubljana, je podrobno prikazala organiziranost in potek obravnave bolnikov z melanomom na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Obravnava temelji na multidisciplinarnem pristopu, ki vključuje strokovnjake iz različnih področij (onkologija, kirurgija, radioterapija, patohistologija, genetika, psihološka podpora). Bolniki so vključeni v individualizirano obravnavo, ki upošteva stadij bolezni, molekularne značilnosti in splošno zdravstveno stanje. Izpostavila je pomen hitre diagnostike, usklajenih timskih odločitev ter dostopa do naprednih oblik zdravljenja, vključno s kliničnimi raziskavami. Prikazala je tudi vlogo specializiranih ambulant in koordinatorjev oskrbe, ki skrbijo za spremljanje poteka zdravljenja in dolgoročno podporo bolnikom.

Pregled multidisciplinarnega zdravljenja melanoma v RS

Prof. dr. Primož Strojan, Sektor radioterapije, iz Onkološkega inštituta Ljubljana, je povzel ključne vidike multidisciplinarnega zdravljenja melanoma v Sloveniji. Zdravljenje se izvaja v skladu z mednarodnimi smernicami in vključuje sodelovanje različnih specialistov, kar omogoča optimalno odločanje za vsakega posameznega bolnika. Kirurško zdravljenje ostaja temelj terapije v zgodnjih stadijih, v napredovalnih pa se uporabljajo sistemska zdravljenja (imunoterapija, tarčna zdravila) in obsevanje. Poudarjen je pomen histopatološke diagnoze, genetskega testiranja (npr. BRAF mutacije) in spremljanja bolezni z napredno slikovno diagnostiko. Predstavljeni so tudi izzivi, kot so dostopnost do sodobnih terapij, vključenost bolnikov v raziskave in zagotavljanje enotne kakovosti obravnave po vsej državi.

Delo na soncu in preprečevanje izpostavljenosti na delu

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je podrobno predstavila izpostavljenost delavcev na prostem sončnemu UV-sevanju, ki predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, vključno z melanomom. Delavci, kot so gradbeniki, ribiči, vrtnarji, policisti ipd., so zaradi narave dela izpostavljeni bistveno večjim količinam UV-sevanja. Izpostavila je pomen preventivnih ukrepov, ki vključujejo tehnične rešitve (senčenje, prilagoditev delovnega časa), zaščitna oblačila in očala, uporabo zaščitnih krem ter usposabljanje delavcev in delodajalcev. Predstavljena je kampanja »Varno delo na soncu«, ki s promocijo zdravja v delovnem okolju ozavešča o tveganjih izpostavljenosti UV žarkom. Podani so tudi podatki o šibkem poznavanju tveganj med delavci in delodajalci ter predlogi za sistemske izboljšave.

Melanom – preventiva pri rekreaciji in športu

Izr. prof. dr. Vedran Hadžić, predstojnik Katedre za medicinske vede v športu, Fakulteta za šport UL, se je osredotočil na pomen preventive melanoma v kontekstu športa in rekreacije, saj so rekreativci pogosto izpostavljeni sončnemu UV sevanju. Poudaril je, da je pri športnikih pomembno ozaveščanje o tveganjih, saj treningi pogosto potekajo na prostem in v urah najvišje UV obremenitve. Priporočeni ukrepi vključujejo nošenje pokrival, zaščitnih očal, uporabo krem z visokim zaščitnim faktorjem in izbiro športne opreme z UV zaščito. Predstavljen je pomen vključevanja zaščite pred soncem v športne rutine ter potreba po izobraževanju športnih delavcev in organizatorjev športnih dogodkov. Predlaga se vključevanje zaščite pred UV žarki tudi v športne politike in smernice.